Interaktivni kiosk v javnem prostoru: od programa do namestitve

Kaj je interaktivni kiosk v javnem prostoru#

Interaktivni kiosk v javnem prostoru je zaslon na dotik, postavljen na določeno lokacijo, ki obiskovalcu omogoča samostojen dostop do informacij ali storitev brez posredovanja osebja. Sestavljata ga dva sklopa: programska oprema, ki določa vsebino in način upravljanja, ter strojna oprema, torej zaslon, ohišje in povezljivost na lokaciji. Rešitev je smiselna povsod, kjer želi naročnik informacije ali storitve ponuditi na enem samem mestu, brez stalne prisotnosti zaposlenega ob napravi.

Konkreten primer je projekt za Občino Sevnica, imenovan Zdravo Jem. Zanj smo razvili programsko rešitev in interaktivne vsebine za javni prostor, ki jih prikazuje 55-palčni zaslon na dotik. Delo je obsegalo konfiguracijo kiosk okolja, integracijo programske in strojne opreme, namestitev na lokaciji ter pripravo dokumentacije in podpore po zagonu. Projekt kaže, da gre pri kiosku vedno za povezavo digitalne vsebine s fizično napravo na konkretnem mestu.

Interaktivni kiosk se od spletne strani ali aplikacije razlikuje po tem, da teče v zaklenjenem kiosk načinu na eni sami napravi, na enem samem mestu. Uporabnik ne more zapustiti aplikacije, odpreti drugih programov ali dostopati do nastavitev naprave. Zaslon je pogosto nameščen v javno dostopnem prostoru, kar pomeni dodatne zahteve glede vzdržljivosti, varnosti in fizične zaščite opreme, ki jih pri običajni spletni rešitvi ni treba reševati.

Kaj je treba določiti pred začetkom#

Preden se lotimo razvoja, je treba določiti namen kioska, ciljno skupino uporabnikov in lokacijo namestitve. Od tega je odvisno, kakšno vsebino kiosk prikazuje, kako zahtevna je uporabniška izkušnja in kakšne zahteve postavlja fizični prostor. Namen javnega sektorja, na primer obveščanje občanov ali izobraževanje, se po vsebini in toku uporabe razlikuje od kioska za dogodek ali poslovni prostor. Jasna opredelitev na začetku zmanjša število sprememb med razvojem in namestitvijo.

Enako pomembno je določiti, kdo vsebino kioska pripravlja in ureja po zagonu, ali gre za enkratno namestitev ali za mrežo več lokacij, in kakšne podatke mora sistem zbirati ali prikazovati v realnem času. Te odločitve vplivajo na arhitekturo programske rešitve in na to, ali je potrebna administracija na daljavo. Pri javnem sektorju je pogosto treba upoštevati tudi zahteve glede dokumentacije, izobraževalnih vsebin in dogovorjene ravni podpore po zagonu rešitve.

Odgovore na ta vprašanja združimo v kratek popis zahtev, ki postane osnova za nadaljnji razvoj programske opreme in izbiro strojne opreme. Enak korak smo naredili tudi pri projektu za Občino Sevnica, kjer smo pred razvojem uskladili namen kioska, vsebino in mesto namestitve. Tako se izognemo naknadnim spremembam obsega, ki bi podaljšale pot od zasnove do delujoče rešitve na sami lokaciji.

• namen kioska in ciljna skupina uporabnikov
• lokacija namestitve in fizične razmere prostora
• obseg vsebine: informativna, izobraževalna ali interaktivna
• način urejanja vsebine po zagonu in kdo je za to odgovoren
• potreba po povezavi z obstoječimi sistemi prek API-jev
• zahtevana raven podpore in vzdrževanja po namestitvi

Programska oprema in kiosk okolje#

Jedro rešitve je programska oprema, ki teče v konfiguriranem kiosk okolju. To pomeni, da napravo omejimo na en sam namen: uporabnik vidi in uporablja samo vsebino, ki je bila zanj pripravljena, brez dostopa do drugih funkcij zaslona. Konfiguracija kiosk okolja vključuje nastavitev zagona aplikacije ob vklopu naprave, onemogočanje izhoda iz aplikacije in povezavo z ustrezno strojno opremo. Pri projektu za Občino Sevnica smo to konfiguracijo izvedli skupaj z integracijo programske in strojne opreme na 55-palčnem zaslonu na dotik.

Vsebina kioska v javnem prostoru je praviloma interaktivna: uporabnik jo upravlja z dotikom, prehaja med razdelki in dobiva informacije, prilagojene svojemu izboru. Pri projektu Zdravo Jem smo pripravili interaktivne vsebine za javni prostor, namenjene obiskovalcem občine. Vsebinski del rešitve je treba zasnovati ločeno od tehnične konfiguracije naprave, saj se vsebina pogosteje spreminja kot strojna oprema. Tako lahko naročnik vsebino dopolnjuje, ne da bi to zahtevalo poseg v osnovno nastavitev kioska.

Za javni sektor pogosto razvijamo tudi informacijske sisteme in portale, ki jih kiosk lahko prikazuje ali s katerimi se povezuje, ter interaktivne rešitve, namenjene izobraževanju in obveščanju obiskovalcev. Kiosk je lahko samostojna naprava ali vhodna točka v širši informacijski sistem javnega naročnika. V obeh primerih dokumentacija sistema in navodila za urejanje vsebine ostanejo del primopredaje, tako da ima naročnik po zaključku projekta popoln vpogled v delovanje rešitve.

Strojna oprema in fizična namestitev#

Izbira strojne opreme je odvisna od lokacije in namena kioska. Pri projektu za Občino Sevnica je bil to 55-palčni zaslon na dotik, primeren za javni prostor z več hkratnimi obiskovalci. Velikost zaslona, način vgradnje in odpornost ohišja se določijo glede na to, ali je naprava nameščena v notranjem ali zunanjem prostoru, kako blizu je obiskovalcem in kako pogosto jo uporabljajo. Te odločitve sprejmemo skupaj z naročnikom pred namestitvijo, saj jih po vgradnji ni več mogoče preprosto spremeniti.

Namestitev na lokaciji obsega fizično vgradnjo zaslona, priklop napajanja in povezljivosti ter zagon programske opreme na napravi. Pri projektu Zdravo Jem je namestitev na lokaciji potekala skupaj z integracijo programske in strojne opreme, tako da je bil kiosk ob zaključku del takoj pripravljen na uporabo. Fizični prostor je treba pregledati vnaprej: dostop do napajanja, osvetlitev, prostor za morebitno pritrditev na steno ali stojalo in varnost pred poškodbami ali vandalizmom.

Po namestitvi sledi predaja dokumentacije, ki opisuje delovanje naprave, način urejanja vsebine in postopek ob morebitni okvari. Pri javnem sektorju je dokumentacija pogosto pogoj za prevzem projekta, saj naročnik z njo zagotavlja nadaljnje vzdrževanje tudi brez neposrednega sodelovanja z izvajalcem. Podporo po namestitvi smo pri projektu Zdravo Jem zagotovili kot del dogovorjenega obsega dela, skupaj z dokumentacijo za nadaljnjo uporabo.

Testiranje in prevzem#

Preden kiosk pride v javni prostor, rešitev preverimo s testiranjem, ki simulira dejansko uporabo na napravi. Preverjamo delovanje dotika, odzivnost vsebine, obnašanje ob izgubi povezave in ponovni zagon po morebitnem izpadu napajanja. Namen testiranja je odkriti napake, preden jih odkrije obiskovalec na lokaciji, kjer popravek ni tako preprost kot pri spletni aplikaciji. Testiranje izvajamo v ločenem testnem okolju, brez pravih osebnih podatkov, kar velja za vse naše projekte.

Postopek preverjanja kakovosti prilagodimo naravi kioska: gre za napravo na fiksni lokaciji, kjer napake ni mogoče odpraviti tako hitro kot pri spletni aplikaciji, zato preverjanje pred namestitvijo poteka temeljito. Uporabimo kombinacijo ročnih pregledov uporabniškega vmesnika in avtomatiziranih preizkusov, odvisno od tega, kateri deli rešitve so za nemoteno delovanje na lokaciji bolj kritični. Testiranje izvajamo po korakih, tako da vsaka sprememba vsebine ali programske opreme pred objavo v produkcijsko okolje kioska prestane enak postopek preverjanja.

Prevzemno testiranje poteka po merilih, dogovorjenih z naročnikom še pred začetkom razvoja, tako da je vnaprej jasno, kdaj je kiosk pripravljen za javno uporabo. Pri javnem sektorju je uspešno prevzemno testiranje pogosto pogoj za uradni prevzem projekta in podpis primopredajnega zapisnika. Šele po uspešnem prevzemnem testiranju rešitev namestimo na končno lokacijo in jo predamo v redno uporabo, skupaj z dokumentacijo, ki opisuje njeno delovanje.

• ročno testiranje uporabniškega vmesnika in dotika na napravi
• avtomatizirano testiranje (Playwright, Cypress)
• API in regresijsko testiranje ob vsaki spremembi vsebine
• testiranje v CI/CD pred objavo posodobitve
• prevzemno testiranje po vnaprej dogovorjenih merilih
• po potrebi neodvisen QA, ločen od razvojne ekipe

Vzdrževanje in SLA po namestitvi#

Po namestitvi kioska v javnem prostoru se vprašanje vzdrževanja ne konča z zagonom. Napravo je treba spremljati, odpravljati napake, izvajati tehnične in varnostne posodobitve ter po potrebi nadgrajevati vsebino. Ta del dela lahko prevzamemo v okviru dogovora o podpori, tako da naročniku ni treba sam skrbeti za tehnično stanje naprave na lokaciji. Obseg podpore se določi glede na to, kako kritična je naprava za delovanje javne storitve in kako pogosto se vsebina spreminja.

Podporo po namestitvi razvrščamo v štiri razrede glede na resnost težave, kar naročniku pove, kako hitro in s kakšno prednostjo obravnavamo posamezen primer. Razvrstitev omogoča, da se najprej ukvarjamo s tistim, kar dejansko ustavi delovanje kioska na lokaciji, manjše napake pa počakajo na naslednjo redno objavo posodobitve. Enak sistem uporabljamo pri vseh projektih s podporo, ne glede na to, ali gre za kiosk, informacijski sistem ali drugo programsko rešitev, saj omogoča jasno in preverljivo dogovorjeno obravnavo.

Odzivni časi za posamezen razred niso univerzalni in jih ne objavljamo vnaprej v urah ali dneh, saj so odvisni od kritičnosti naprave za naročnika in dogovora v pogodbi o podpori. Za kiosk, ki je edini vir informacij na določeni lokaciji, je smiselno dogovoriti hitrejšo obravnavo izpadov kot za napravo, ki je le dopolnilo drugim kanalom obveščanja. Tak dogovor je vedno del pogodbe o podpori in ga uskladimo posebej za vsak projekt.

• razred 1 – izpad: sistem ali ključni del ne deluje, obravnava ima najvišjo prednost
• razred 2 – motnja: sistem deluje, posamezna funkcija ne deluje pravilno
• razred 3 – napaka: manjša napaka brez vpliva na poslovanje, uvrsti se v naslednjo objavo
• razred 4 – zahteva: sprememba ali nadgradnja, obseg in termin uskladimo posebej

Kako poteka sodelovanje z Epix#

Projekt interaktivnega kioska lahko prevzamemo v celoti, od zasnove programske opreme do namestitve na lokaciji, ali kot posamezen sklop, na primer samo razvoj vsebine ali samo integracijo strojne opreme. Pri večjih projektih, kot je bila namestitev za Občino Sevnica, določimo projektnega vodjo, odgovornosti posameznih ekip, roke in način komunikacije z naročnikom. Tak pristop omogoča, da naročnik ves čas ve, v kateri fazi je projekt in kdo je odgovoren za posamezen del dela.

Način sodelovanja gradimo na nekaj stalnih načelih, ki veljajo za vse projekte ne glede na njihov obseg, torej tudi za namestitev enega samega kioska na eni lokaciji. Ta načela naročniku zagotavljajo, da ostane lastnik svoje kode in podatkov, da razvoj poteka v ločenih okoljih in da se testni podatki nikoli ne mešajo s pravimi. Enaka pravila veljajo, ne glede na to, ali gre za povsem nov projekt ali za prevzem obstoječe, delno razvite rešitve.

Če naročnik že ima delno pripravljeno rešitev ali obstoječo napravo, ki jo želi nadgraditi, jo lahko prevzamemo po pregledu izvorne kode, arhitekture, infrastrukture in podatkov. To je pogosto pri javnem sektorju, kjer se kiosk ali informacijski sistem sčasoma dopolnjuje z novimi zahtevami. V vsakem primeru izvorna koda in podatki ostanejo last naročnika, dokumentacija, dostopi in gesla pa so del primopredaje ob zaključku projekta.

• projekt prevzamemo v celoti ali kot posamezen projektni sklop
• pri večjih projektih določimo projektnega vodjo, odgovornosti ekip, roke in način komunikacije
• lahko prevzamemo tudi obstoječ ali nedokončan sistem po pregledu kode, arhitekture in podatkov
• izvorna koda in podatki so last naročnika, dokumentacija in dostopi so del primopredaje
• razvojno, testno in produkcijsko okolje so ločena, v testnem okolju ne uporabljamo pravih osebnih podatkov

Kaj to pomeni za obseg dela in ceno#

Cene za posamezen kiosk projekt ne objavljamo, saj je odvisna od obsega dela, ki ga posamezen primer zahteva. Kiosk za eno lokacijo z enostavno vsebino je drugačen projekt kot kiosk, povezan z obstoječim informacijskim sistemom javnega naročnika in vključen v širšo mrežo naprav. Namesto splošne cene zato najprej razčlenimo, kateri deli dela sploh sestavljajo konkreten projekt.

Na obseg in s tem na zahtevnost izvedbe vpliva več dejavnikov, ki jih preverimo, preden podamo oceno za konkreten projekt kioska. Nekateri od njih so vidni že na začetku, na primer velikost zaslona ali lokacija namestitve, drugi pa se pokažejo šele med analizo obstoječih sistemov naročnika. Zato pred vsako oceno predlagamo krajši pregled zahtev, ki obseg razdeli na jasno določene sklope in omogoči, da se vsak sklop presoja ločeno.

Cena se določi po pregledu zahtev, obsega in tehnične zahtevnosti projekta. Pred tem predlagamo krajšo analizo, ki obseg razčleni na sklope, tako da je vsak sklop ocenljiv in izvedljiv ločeno. To velja tudi za manjše kioske z eno lokacijo, kot je bil projekt za Občino Sevnica, in za obsežnejše namestitve na več lokacijah. Pristop je enak ne glede na velikost projekta, saj šele razčlenjen obseg dela omogoča realno in preverljivo oceno.

• obseg funkcionalnosti in vsebine, ki jo kiosk prikazuje
• ali gre za nov kiosk ali za prevzem in nadgradnjo obstoječe naprave
• koliko obstoječih sistemov je treba povezati prek API-jev
• zahteve glede varnosti in skladnosti, zlasti pri javnem sektorju
• zahteve glede strojne opreme, namestitve in fizičnega prostora
• raven podpore po namestitvi in dogovorjeni odzivni časi

Ekipa, ki stoji za projektom#

Epix posluje od leta 2020, s sedežem v Novem mestu, in izvaja projekte v Sloveniji, Srbiji in ZDA. Skupaj s partnersko mrežo smo doslej izvedli več kot 950 projektov, pri katerih sodeluje več kot 190 članov ekipe. Interaktivni kioski za javni prostor so eden od segmentov, kjer se povezujeta razvoj programske opreme in tehnična namestitev na lokaciji, kar zahteva sodelovanje več različnih strok znotraj istega projekta.

Za projekt kioska glede na obseg sestavimo ekipo iz Epixa in njegove specialistične partnerske mreže, odvisno od tega, katere strokovnjake konkreten projekt zahteva. Pri manjši namestitvi z eno lokacijo zadostuje ožja ekipa za razvoj in namestitev, pri obsežnejšem projektu, povezanem z več obstoječimi sistemi, pa vključimo dodatne vloge za integracijo in podporo. Sestavo ekipe prilagodimo vsakič znova, tako da ustreza konkretnemu obsegu dela, ne obratno.

Za javni sektor imamo znotraj Epixa in partnerske mreže izkušnje z informacijskimi sistemi, portali, interaktivnimi rešitvami, dokumentacijo, izobraževalnimi vsebinami in dogovori o ravni podpore. Projekt za Občino Sevnica je nastal prav v tem okviru: od programske rešitve in vsebine do namestitve zaslona na dotik in podpore po zagonu. Enak pristop uporabimo pri vsakem naslednjem kiosku v javnem prostoru, prilagojen konkretni lokaciji in naročniku.

• projektni vodje in poslovni analitiki za opredelitev zahtev
• full-stack in backend/frontend razvijalci za programsko opremo
• UX/UI oblikovalci za vsebino in uporabniško izkušnjo na dotik
• DevOps in cloud inženirji za povezavo z obstoječimi sistemi
• QA in test automation inženirji za testiranje pred prevzemom